Z dviganjem vlažnega zraka navzgor se dviga tudi aerosol, katerega hitrosti so večje kot je hitrost padanja zraka. Zato fine kapljice, ki jih izloči okužena oseba, na razdalji 2 m ne padejo v celoti na tla, ampak se delno vežejo na zrak in z njim potujejo navzgor, dokler le-ta ne doseže nasičenja.

Zato je v zaprtih nezadostno prezračevanih prostorih še toliko večja verjetnost, da pri večjem številu prisotnih ljudi pride do množičnih okužb kljub upoštevanju ustreznih razdalj (maske so seveda v tem primeru dobrodošle).
Po množični okužbi delavcev v klavnici Tönnies so po analizi vzrokov za tako množično okužbo ugotovili, da je prezračevanje delovalo samo z obtočnim zrakom, brez kontroliranega dovoda svežega zraka.
Glede na ta dejstva je bilo ugotovljeno, da se virus prenaša tudi preko aerosola.

To dejstvo je še toliko bolj verjetno, ker je v klavnicah nizka temperatura zraka ob dokaj visoki relativni vlagi, ki pa je glede na absolutno vlažnost izdihanega zraka ljudi pri 30 do 35 oC še vedno sposoben sprejemati vlago do nasičenja, kar poskrbi, da se tudi virusi, ki so na ta način prišli v zrak, v njem zadržujejo dalj časa.
V izogib temu obstaja več možnosti kot so:
  • zadostno prezračevanje s svežim zrakom vsaj vsako uro za 5 min - v zimskem času energetsko nekoliko težje
  • ustrezna filtracija zraka s HEPA filtri
  • vgradnja UVC naprav za dezinfekcijo zraka
    • v klimanaprave (če so prostori opremljeni z njimi)
    • vgradnja ustreznih UV-C naprav (ki ne vplivajo škodljivo na prisotne ljudi) direktno v prostor
    • UV-C sterilizacija vseh površin prostora, kjer se virusi obdržijo dalj časa ( časovna odvisnost od vrste materiala), v času, ko v prostorih ni prisotnih ljudi